Srednjeveški trg leži na levem bregu potoka Draganja, ki teče v tesni dolini med dvema hriboma. Severno od tod Donačka gora, južno reka Sotla z državno mejo. Nm višina 220 m.

Prvi zapisi o Rogatcu segajo v leto 1130, ko se omenja pod nazivom Purch von Rohacz. Ime se v poznejših listinah še večkrat uporablja v različnih inačicah – Roas, Rohats, Rohates, prvotno ime pa je gotovo bilo slovensko in bržkone izvira iz besede rog po Rogaški ali Donački gori, ki ima na pogled z zahoda obliko roga.

Trg je nastal pod okriljem danes razvaljenega gradu Gornji Rogatec in obnovljene graščine Strmol, ki je bila v 15. stoletju postavljena na nasprotni strani grajskega hriba. V 14. in 15. stoletju se Rogatec večkrat imenuje mesto (oppidum), saj je imelo obzidje z dvojnimi vrati, zaradi premajhnega števila prebivalcev pa mestnih pravic ni nikoli dobilo. V tem času je bil Rogatec najpomembnejše tržno naselje v krški posesti in med najpomembnejšimi v Savinjski marki. Njegova prometna vloga ob križišču pomembnih poti in ne nazadnje obmejna lega, mu je omogočila razcvet trgovine in obrti in s tem blagostanje trških prebivalcev. Trg je večkrat pogorel, tako da so sedanje fasade večinoma iz bidermajerskega obdobja. O poseljenosti pokrajine že v rimski dobi priča kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga. Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v 19. stoletju in 1. polovici 20. stoletja (kamniti brusi).

Trg ima osrednji pravokotno zasnovan tržni prostor, ob katerem so nanizane pravilne trške parcele. Vzporedno z njimi se je za vzhodnim nizom trških stavb izoblikovala gospodarska ulica s ponovljeno parcelacijo, ki se je iztekla v obzidju. V trgu je Marijino znamenje in tri kapelice. Na severnem obrobju trga stoji nadžupnijska cerkev sv. Jerneja, vzhodno od naselja pa cerkev sv. Hijacinte.
V novejši dobi se je naselje razširilo proti jugu. Na severu so meje srednjeveškega trga ohranjene in se skupaj z območjem grajskega parka iztekajo v obrežne travnike in gozdnata pobočja.
Srednjeveško trško jedro Rogatca je ohranjeno v vseh svojih bistvenih sestavinah: tlorisni zasnovi, parcelaciji, stavbni dediščini, višinskem gabaritu, dominantah. Ima vrednost kulturnega spomenika.